Galway, 8. – 12. avgust 2022

Vključevanje kombiniranega učenja v učno prakso

V okviru izmenjav Erasmus+ sva se na strukturiran tečaj odpravili tudi Tina in Jana. Izbrali sva aktualno tematiko kombiniranega učenja oziroma poučevanja – »Integrate blended learning into your teaching practice«, kar se da aplicirati na vsa področja (jeziki, naravoslovje itd.)

Prvi dan smo z nekaj uvodnimi igrami razbili led; štirje slušatelji smo iskali skupne interese, spoznavali okolja, iz katerih prihajamo, izmenjali dosedanje izkušnje s kombiniranim učenjem. Seznanili smo se s terminologijo in samim pomenom naslova »blended learning«. Ena izmed oblik je »flipped classroom«, kjer gre za kombinacijo učenja na daljavo in učenja v učilnici, ki naj bi potekalo v petih fazah:

  1. pre-learning: predpriprava na pouk, ki je samostojno delo učenca doma v skladu z navodili, ki jih prejme na daljavo (branje besedila, poslušanje posnetka, ogled videa…)
  2. core-learning: učenje v učilnici – obravnava tematike z intenzivnim, aktivnim sodelovanjem v živo
  3. post-learning: video in avdio posnetki, predstavitve itd., namenjeni ponovitvi in utrjevanju
  4. assessment: kvizi v različnih spletnih platformah
  5. follow-up: webinarji, namenjeni osvežitvi znanja

Kombinirano učenje je učinkovito zato, ker poveča aktivnost učencev, naslavlja različne učne stile, zmanjšuje stisko, povezano s časovnimi omejitvami (posameznik opravi delo v svojem tempu in v času, ki mu najbolj ustreza, lahko večkrat posluša, si vzame premor), lažje se spremlja napredek in učenje je bolj zabavno. Učitelj se spremeni v spremljevalca učnega procesa, učenec pa postane bolj  odgovoren za to, kaj razmišlja in kako se uči. Oprema ne sme biti predraga in mora biti enostavna za uporabo.

V naslednjih dneh smo preizkusili kar nekaj aktivnosti, ki so lahko sestavni del kombiniranega učenja. »Flipped classroom« ali obrnjena učna ura je metoda, kjer je potrebno doma prebrati besedilo in priti na uro z določenimi informacijami, pridobljenimi iz besedila. Naša naloga je bil članek z naslovom Digital natives, digital immigrants (Michael Prensky, 2001), ki govori o generacijskem prepadu kot posledici hitre digitalizacije življenja novih generacij in dveh popolnoma različnih sistemih delovanja možganov. Ko se odrasli učimo jezika, gredo te informacije v drugi del možganov kot pri otroku, in eni bolj, drugi manj ohranimo svoj »naglas«.  Dejavnost, s katero smo preverili poznavanje besedila, je bila tako imenovana »running activity«. Izvede se jo v parih. Prvi je dobil list z vprašanji o osnovnih informacijah iz besedila in je odšel ven, drugi pa besedilo in je ostal v učilnici. Prvi si je moral zunaj zapomniti vprašanje, oditi do drugega v učilnico, mu postaviti vprašanje, si odgovor zapomniti in odhiteti nazaj do lista ter odgovor zapisati. Lahko se vključi element tekmovanja – v hitrosti ali točnosti odgovorov. Da se izognemo izpostavljanju učencev, ki besedila morda niso prebrali, jim damo besedilo v roke (lahko pa tudi ne).

Pomemben del te metode je snemanje videoposnetkov z navodili in razlagami, ki si jih učenci lahko pogledajo večkrat, v svojem tempu. Preizkusili smo aplikacijo Loom. Primer posnetka nas je usmeril na novo, zelo uporabno aplikacijo – Wordwall, ki nudi veliko različnih tipov nalog, ki jih lahko ustvarimo  za ponavljanje, utrjevanje, za govorne dejavnosti, pregled besedišča in druge dejavnosti v fazi utrjevanja ali ocenjevanja. 

Model »flipped classroom« omogoča t.i. asinhrono in sinhrono učenje, kar spet ustreza različnim učnim stilom, navadam, pogojem za delo.

Še nekaj aplikacij in iger, ki smo jih preizkusili v praksi; nekatere je mogoče uporabiti pri delu na daljavo, nekatere pa zgolj za delo v učilnici (board games):

  • lyricstraining (besedila popevk)
  • scribbl (spletna igra za risanje in ugibanje besedišča)
  • com (izgovorjava rojenih govorcev)
  • Test Your Ear (spletna stran s posnetki govorcev angleščine z različnimi akcenti z vsega sveta)
  • Wordle (iskanje besede s črkovanjem)
  • Activity (namizna igra, prirejena za določeno besedišče)
  • TheMind (igra s kartami in številkami)
  • CodeNames (sodelovalna namizna igra)

Ne gre pozabiti najpomembnejšega, to je Padlet, ki ga uporabljajo vsi učitelji v Atlantic School Galway, ker je v njem možno na enostaven način zbirati ves material, potreben za pouk in pri pouku, pa tudi naloge učencev.

Pogledali smo si video o dognanjih nevroznanosti o delovanju možganov mladega človeka:

– dovzetni so za nagrade

– ne razmišljajo o posledicah

– učijo se iz okolja

– učijo se hitro in natančno

– radi premikajo meje

– radi tvegajo

Na koncu smo se na kratko ustavili tudi pri temi »Project based learning«, si pogledali nekaj teoretičnih izhodišč ter pripravili v parih predstavitve učne ure po načelih kombiniranega učenja. Pripravili sva kombinirano jezikovno-naravoslovno uro z vprašanjem, ali je popolno prenehanje uživanje čokolade dobro za zdravje. V jezikovnem delu sva pripravili nalogo bralnega razumevanja besedila o čokoladi z novim besediščem in vključili v modelu obrnjene učne ure več nalog v različnih aplikacijah, v nadaljevanju pa se tema nadaljuje z uro naravoslovja, kjer učenci ugotavljajo, ali je čokolada »prijateljica zdravja«. V besedilu so spoznali osnovne sestavine čokolade, s pomočjo spleta pa bi raziskali, kako le-te vplivajo na telo.

Tečaj je bil zelo zanimiv in kvaliteten, prinesel je kar nekaj vpogledov v sodobno učenje in poučevanje, zaznamovano z digitalizacijo vseh področji življenja. Obdobje dolgotrajnih karanten in dela na daljavo je vsem tovrstnim spremembam dalo še dodaten smisel in zagon.

Tina Grapulin Bavčar in Jana Škrlj

 

 

(Skupno 165 obiskov, današnjih obiskov 1)